Top 5 člankov
Pogoste samoomejujoče dermatoze otrok
Na minuli Šoli otroške dermatologije je Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, predstavila najpogostejše dermatoze otrok. Povzela jih je v infografiki, v kateri najdete tudi informacije o klinični sliki, zdravljenju in možnih diferencialnih diagnozah.
Dermatološki odtis semaglutida
V nedavni raziskavi, objavljeni v publikaciji Journal of the American Academy of Dermatology, so pod drobnogled vzeli semaglutid, pogosto predpisano zdravilo za bolezni presnove, in preverili morebiten vpliv na kožne spremembe. Na katere pojave velja biti pozoren pri teh bolnikih?
Vpliv mikrobioma na atopijski dermatitis
O vplivu ne le kožnega, temveč tudi črevesnega mikrobioma na pojav kožnih dermatoz se je nabralo že ogromno dokazov. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana jih je predstavila na 4. simpoziju Značilnosti črevesne mikrobiote (Suvremeni značaj crijevne mikrobiote), ki je potekal marca v Puli.
Zmagovalni posterji ameriškega dermatološkega kongresa
Ali atopijski dermatitis vpliva na rast otrok? Kako hidradenitis suppurativa pri materah vpliva na zdravje potomcev? Kaj je znanega o dolgoročni varnosti zaviralcev JAK? Odgovore so iskali v raziskavah, ki so se na minulem kongresu Ameriškega združenja dermatovenerologov (AAD) uvrstile med zmagovalno trojico.
Cepljenje proti herpesu zostru
V Sloveniji je od jeseni 2023 na voljo rekombinantno cepivo, namenjeno preprečevanju herpesa zostra in z njim povezane postherpetične nevralgije. Za koga je cepljenje priporočeno? Kako učinkovito je? Komu stroške krije zdravstveno zavarovanje?
Kako je poskrbljeno za slovenske bolnike s psoriatičnim artritisom?
Izsledki evropskih raziskav kažejo, da bolniki s psoriatičnim artritisom kljub dobrim možnostim sodobnega zdravljenja niso optimalno obravnavani. Kam se uvršča Slovenija in kako uspešno se pri nas povezujeta stroki, odgovorni za skrb bolnikov s psoriatičnim artritisom, je ocenil specialist interne medicine in revmatologije Dean Sinožič, dr. med., iz SB Celje.
Odmevno iz dermatoloških publikacij
Je kombiniranje sistemskih terapij pri zdravljenju luskavice varno? Opravimo dovolj preiskav pred uvedbo sistemskega zdravljenja? Imajo bolniki z rozaceo povišano tveganje za migrene? Na kratko o zanimivih raziskavah, objavljenih v glavnih treh dermatoloških publikacijah, British Journal of Dermatology, Journal of the American Academy of Dermatology in JAMA Dermatology.
Brazgotine so znak za spremembo
O novih spoznanjih in izzivih pri zdravljenju aken ter terapijah sedanjosti in prihodnosti smo se pogovarjali s specialistkama dermatovenerologije doc. dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., iz Dermatologije Rogl Fabjan, in Nino Jugovar, dr. med., iz dermatologije DermaLab.
Dermatološke manifestacije internih bolezni
Koža nemalokrat služi kot ogledalo notranjega zdravja in lahko opozarja na primarno bolezen internega izvora. Kako se na koži lahko odraža pridružen rak, endokrinopatija ali gastroenterološka bolezen? Preverite s kratkim kvizom.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
Čeprav živimo v času na izsledkih temelječe medicine, lahko na izid zdravljenja v veliki meri vplivamo tudi s terapevtskim odnosom, ki ga z bolnikom zgradimo ob upoštevanju njegovih edinstvenih značilnosti. O fenomenu učinka placebo in negativnega dvojnika, učinka nocebo, razlaga prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med. z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete UL.
Podnebna kriza je tudi dermatološki izziv
Prof. dr. Misha Rosenbach, dr. med., spec. dermatovenerologije in revmatologije je na kongresu EADV opozoril na vse večjo problematiko podnebnih sprememb, ki svoj odtis puščajo tudi v zdravstvu. Zakaj tudi področje dermatologije nanje še zdaleč ni imuno? Kaj bi o podnebnih spremembah morali vedeti tudi dermatologi?
Kako dobro poznate vitiligo?
Kakšne so značilnosti podtipov vitiliga? V kolikšni meri je bolezen dedna? Kateri so mehanizmi, ki vodijo v uničenje melanocitov in depigmentacijo? S kratkim kvizom preverite in osvežite svoje znanje.
Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?
V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Alopecia areata: pregled novih smernic
Specialistka dermatovenerologije dr. Tea Rosović, dr. med., s Thalassotherapie Opatija je strnila glavne novosti glede diagnosticiranja in zdravljenja alopecie areate, ki jih zajemajo nove smernice. Možnosti zdravljenja so raznolike, ključno je le pravočasno ukrepanje. Kaj še zahteva pozornost pri obravnavi alopecie areate?