Top 5 člankov
Imajo bolniki z atopijskim dermatitisom večje tveganje za kožnega raka?
Kongres Ameriške akademije za dermatologijo (AAD) je postregel z rezultati zanimive raziskave, ki je proučevala do zdaj še nezadostno raziskano povezavo med atopijskim dermatitisom in tveganjem za kožnega raka. Predstavljamo ključne rezultate.
Sprejemanje odločitev skupaj z bolniki, ne zgolj zanje
Smernice za uvedbo sistemskega zdravljenja atopijskega dermatitisa niso enotne, bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, pa je vse več. Doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je predstavila zaključke kliničnega programa ADVANCE, pri katerem je tudi sama aktivno sodelovala, in predstavila priporočila, ki so jih oblikovali v okviru mednarodne iniciative.
Je strah za VTE pri zaviralcih JAK utemeljen?
Venski tromboembolizmi (VTE) so navedeni med posebnimi opozorili pri zaviralcih Janusove kinaze (JAK). O varnosti uporabe te skupine zdravil, širšem kontekstu tveganj in o zadnjih raziskavah razlaga spec. interne medicine ter spec. kardiologije in vaskularne medicine doc. dr. Gregor Tratar, dr. med. s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na letošnjem EHSF?
Kakšne spremembe se obetajo v novih evropskih smernicah zdravljenja hidradenitisa suppurativa (HS)? Kakšni so novi vpogledi v naslavljanje komorbidnosti? Kje mnenje med specialisti še ni enotno? Kakšne so lastnosti novega podtipa HS? S februarskega kongresa poroča Bor Hrvatin Stančič, dr. med.
Ocena diagnostičnih kriterijev za HS pri pediatričnih bolnikih
Ker veljavna diagnostična merila za bolezen hidradenitis suppurativa morda ne zajamejo ustrezno bolezni pri pediatrični populaciji, so v letošnji oktobrski številki revije JAMA Dermatology ugotavljali delež pediatričnih bolnikov z diagnozo HS, ki niso izpolnjevali diagnostičnih meril.
Zakaj izpolnjevati prijavnice za sum na poklicno bolezen?
V evropskem prostoru je od leta 2015 v porastu priznavanje poklicne narave kožnega raka. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izpolni prijavnico suma na poklicno bolezen, in zakaj je tako početje smiselno, razlaga specialistka dermatovenerologije mag. Ana Benedičič, dr. med., iz SB Celje.
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Okrepitev zavedanja o bremenu kožnih bolezni
Kaj je pokazala najobširnejša evropska populacijska raziskava o prevalenci pogostih kožnih bolezni, v kateri je sodelovala tudi Slovenija? Povzema dermatovenerologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravila za zniževanje ravni lipidov in tveganje za luskavico
Nedavna raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology, poroča o novih ugotovitvah vpletenosti lipidnih signalnih poti pri nastanku luskavice in morebitnem terapevtskem potencialu pri njeni preprečitvi. Kako pomembna so ta spoznanja za klinično prakso?
Bolniki se vračajo k dermatologu
Za zdravljenje atopijskega dermatitisa se pripravljajo nacionalne smernice obravnave in register bolnikov. Kaj je treba še doreči in kaj bo to prineslo v klinično prakso, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., ki je med drugim tudi povedala, zakaj se nekateri bolniki vračajo v dermatološke ambulante.
Družbena omrežja in dermatologija
Čedalje večji vpliv in prisotnost družbenih omrežij so prepoznali tudi na kongresu EADV, na katerem so prepletu družbenih omrežij in dermatologije namenili celoten sklop predavanj. Podatek, da je izmed vseh družbenih vplivnežev na področju dermatologije le 4 % specialistov te stroke, kaže nujnost vključevanja dermatologov in preprečevanja širjenja napačnih informacij.
Srbečica kože v ambulanti družinske medicine
Srbečica ali pruritus je pogost simptom, s katerim se bolniki oglasijo v ambulanti družinske medicine. Kaj pa, ko razlog za srbež ni dermatološka, temveč sistemska bolezen? Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana pojasnjuje, kateri so opozorilni znaki, ki kažejo na resnejšo osnovno bolezen ter kakšen naj bo diagnostični pristop k bolniku z generaliziranim pruritusom.