EADV prvič v Sloveniji. Kaj je novega v otroški dermatologiji?
Med 12. in 14. majem 2022 smo v Ljubljani gostili 17. spomladanski simpozij Evropskega združenja dermatovenerologov. To je bila za Slovenijo velika čast, saj smo bili kot gostitelji tovrstnega dogodka v naši domovini aktivno udeleženi prvič, odkar združenje prireja kongrese in simpozije. En sklop predavanj je pripadel tudi otroški dermatologiji. Kaj je bilo novega, piše doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med.
Kaj je novega? Veliko!
Skokovito se razvijajo nove terapevtske možnosti za različne vnetne, pa tudi druge redkejše kožne bolezni. Kaj je na obzorju in kakšni so podatki najnovejših raziskav, je več kot 100 strokovnjakov predstavilo v več kot 300 izobraževalnih vsebinah na letošnjem kongresu Ameriške akademije za dermatologijo.
Lahko nekateri UV-filtri pripomorejo k nastanku melanoma?
Kako varni so UV-filtri v sredstvih za zaščito pred soncem? Lahko z gotovostjo trdimo, da ščitijo pred nastankom melanoma? Kot kažejo prvi izsledki, žal ni tako. Nekateri celo spodbujajo razrast melanomskih celic in celični kanibalizem, je na srečanju Dermatološki vikend v Rimskih termah povedala dermatologinja dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med.
O nekritični uporabi lokalnih kortikosteroidov do fobij in pasti pri obravnavi
Kako lahko sodobna tehnologija pomaga pri diagnosticiranju dermatoz, katere pasti lahko otežijo postavitev diagnoze in kako je od nekritične uporabe kortikosteroidov prišlo do kortikofobije, smo se pogovarjali z upokojeno specialistko dermatovenerologije z dolgoletnimi izkušnjami prim. Vlasto Dragoš, dr. med.
Nova znanstvena spoznanja o stari bolezni
Poznavanje novih patogenetskih značilnosti atopijskega dermatitisa je omogočilo razvoj novih zdravil in načinov zdravljenja, ki bo v prihodnosti izrazito personalizirano oziroma pogojeno z individualnimi lastnostmi (subtipom) bolezni. Piše Aleksandra Dugonik, dr. med.
Novosti z letošnjega kongresa EHSF
Med 7. in 9. februarjem 2022 je potekal 11. kongres združenja EHSF. Program je sistematično zajel vse vidike bolezni hidradenitis suppurativa, genetske in molekularne raziskave o patogenezi bolezni, epidemiologijo v različnih delih sveta, klinične raziskave, rezultate preskušanj novih zdravil in priporočila za klinično obravnavo bolnikov. Piše izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med.
Imunosupresivna zdravila in cepljenje proti covidu-19
Ali lahko imunosupresivna zdravila, s katerimi se zdravijo bolniki z imunsko pogojenimi boleznimi, kot je luskavica, zmanjšajo učinkovitost cepiv proti covidu-19? Raziskave, ki merijo humoralni in celični imunski odziv po cepljenju, so pomembne za razumevanje vpliva imunosupresivnih zdravil na imunogenost cepiv, meni avtorica, ki je opravila pregled raziskav in izsledke objavila v publikaciji Lancet Rheumatology. (1)
Upadacitinib za zdravljenje atopijskega dermatitisa
Upadacitinib je zaviralec JAK, ki je bil v Evropi do nedavnega odobren za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa, od avgusta naprej pa je odobren tudi za zdravljenje mladostnikov (starejših od 12 let) in odraslih z zmerno do hudo obliko atopijskega dermatitisa (AD). V primerjavi z drugimi zaviralci JAK nekoliko močneje inhibira JAK1 kot JAK2/3 in tirozinsko kinazo 2.
Glavno besedo imajo pridružene bolezni
Nobeno cepivo proti covidu-19 ni kontraindicirano za bolnike z luskavico ne glede na to, s čim so zdravljeni, saj gre za mrtva cepiva. »Bolnikom svetujemo, da se cepijo, predvsem zaradi pogostih pridruženih bolezni, ki so tveganje za okužbo z virusom oziroma za težji potek covida,« pravi specialistka dermatovenerologije Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.